Hinduistički spisi – razlika između verzija

Uklonjeni sadržaj Dodani sadržaj
Nema sažetka izmjene
Nema sažetka izmjene
Red 6:
 
== Vede ==
{{glavni|vedeVede}}
 
<!--
Vede tvorijo najstarejši sloj [[sanskrtska književnost|sanskrtske književnosti]]<ref>Glej {{Harvnb|MacDonell|2004|p=29-39}}; ''Sanskrit literature'' (2003) v knjigi Philip's Encyclopedia. Preverjeno 09. 08. 2007</ref> in so najstarejša hindujska sveta besedila.<ref>Glej {{Harvnb|Radhakrishnan|Moore|1957|p=3}}; Witzel, Michael, "Vedas and {{IAST|Upaniṣads}}", v: {{Harvnb|Flood|2003|p=68}}</ref>
Linija 32 ⟶ 31:
Upanišade v celoti pogosto imenujejo [[vedanta]] ("konec ved") -- ne le zato ker se dejansko pojavijo na zadnjih straneh vsake vede, temveč tudi zato ker mnogi mistične resnice, ki jih izražajo, dojemajo kot vrhunec vsega vedskega znanja.<ref>Swami Nikhilananda, ''The Upanishads: A New Translation'' Vol.I, (5. izd. 1990) ISBN 0-911206-15-9</ref>
-->
 
== Upanišade ==
{{glavni|upanišadeUpanišade}}
<!--
{{glavni|upanišade}}
Upanišade res stojijo ob boku ved, vendar v hindujski filozofiji njihova dejanska pomembnost močno presega katera koli druga sveta besedila. Upanišade so celo botrovale nastanku [[Bhagavad-gita|Bhagavad-gite]], samooklicane "joga upanišade". Zaradi tega si upanišade zaslužijo pogled, neodvisen od samhit in brahman, katerih ritualizma so se upanišade izogibale. Upanišade tvorijo vedanto in so temelj klasične indijske misli.
 
Linija 42 ⟶ 40:
Upanišade priznavajo tako vzhodnjaški kot zahodnjaški filozofi; vsi, od [[Erwin Schrödinger|Schrödingerja]], [[Henry David Thoreau|Thoreauja]] in [[Ralph Waldo Emerson|Emersona]] do [[Rabindranath Tagore|Tagoreja]], [[Mahatma Gandhi|Gandhija]] in [[Sri Aurobindo|Aurobindo Ghosha]], jih označujejo kot izjemno lepe v pesniškem slogu in bogate v filozofiji.
-->
 
== Postvedski hinduistički spisi ==
{{glavni|Bhagavad-gitaSmriti}}
<!--
Nove knjige, ki so se pojavile kasneje, so se imenovale ''smriti''. Smriti literatura obsega ''itihase'' (epi kot sta [[Ramajana]] in [[Mahabharata]]), [[purane]] (mitološka besedila), [[agame]] (teološke razprave) in [[daršane]] (filozofska besedila).
Linija 51 ⟶ 49:
Hindujska filozofija teh epov odraža doktrino [[avatar]]ja (utelešenje Boga v človeško bitje). Dva glavna avatarja boga Višnuja, ki se pojavljata v epih, sta [[Rama]] (heroj Ramajane) in [[Krišna]] (glavni protagonist v Mahabharati). V nasprotju z bogovi vedskih samhit ter meditativnih, mističnih in etičnih upanišadskih idej o vseprisotnem in brezobličnem [[Brahman]]u, so avatarji teh epov precej bolj razvite osebnosti, ljubeče in pravične poosebitve Vrhovnega Bitja med smrtniki.
-->
 
== Bhagavad-gita ==
{{glavni|Bhagavad-gita}}
<!--
{{glavni|Bhagavad-gita}}
Mnogo hindujcev meni, da najbolj jedrnato in najmočnejšo okrajšavo silno raznolikega kraljestva hindujske misli najdemo prav v Bhagavad-giti. V bistvu je besedilo mikrokozmos vedske, jogijske, vedantske in celo [[tantra|tantrične]] misli. Bhagavad-gita (dobesedno: ''Pesem Boga'') je del epske pesmi Mahabharate, cenijo pa jo povsod v hinduizmu. Knjiga ne nagovarja le častilce Višnuja, temveč vse ljudi, zato jo sprejemajo člani vseh hindujskih ločin kot izvirno besedilo. Uvodni rek vsakega poglavja Bhagavad-gite omenja besedilo kot "Gita Upanišad" ter kot "sveto besedilo joge," zato lahko sklepamo, da v tem besedilu Gospod Krišna govori o resnicah joge in o upanišadah za vse ljudi.
 
Častilce najbolj pritegne pogosta prepoved Krišne, ki pravi naj ljudje ne odrekajo umrljivega človeškega jaza neskončni Gospodovi ljubezni. Ne govori le o umu in o prirojenem hindujskem občutku za [[dharma|dharmo]], temveč poziva k neustavljivi ljubezni. Ko ljubimo Boga, ljubimo tudi svoj nesmrtni Jaz, v sebi najdemo harmonijo in mir v celem kozmosu. Gita govori o omiki uma, primerni uporabi telesa ter o ohranjanju ravnotežja z velikim Jazom. Bhagavad-gita se resnično predstavlja kot odrešitveno sveto besedilo, katerega sporočilo je univerzalno.
-->
 
== Purane ==
{{glavni|puranePurane}}
 
<!--
Purane so ogromen književni opus raznih zgodb in alegorij. Osemnajst jih velja za ''Mahapurane'' ali "Velike purane", zato so določilni viri o bogovih in boginjah, verskih obredih ter svetih krajih (večina se jih nahaja na indijski podcelini, poznani kot ''Bharat'').
-->
 
== Saivitske himne Tevaram ==
{{glavni|Tevaram}}
<!--
[[Tevaram]] je korpus izjemnih himen, prežetih z [[bhakti]]. Pred več kot 1400-1200 leti so jih napisali trije saivitski avtorji, in sicer v klasičnem [[tamilščina|tamilskem jeziku]]. Besedila imajo zaslugo za vzpon bhakti gibanja po celi Indiji.
 
-->
 
== Vaišnavske himne Divja prabandha ==
{{glavni|Divja prabandha}}
<!--
Nalajira divja prabandha je božanska zbirka 4,000 verzov (v tamilščini ''nalajira'' pomeni štiritisoč), ki jih je pred 8. stoletjem n. št. napisalo dvanajst [[alvarji|alvarjev]]. V sodobno obliko pa jih je med 9. in 10. stoletjem preuredil Nathamuni. Besedilo je kanonizacija dvanajstih vaišnavskih pesniških svetnikov. Te pesmi še dandanes pogosto prepevajo. Preden jih je Nathamuni uredil v antologijo se se izvirna besedila izgubila. Prabandha opeva slavo Srimana Narayane (ali Višnuja) v njegovih številnih oblikah. Alvarji so te pesmi prepevali v raznih svetiščih, poznanih kot ''divja desam''.
 
V južni Indiji, še posebej v [[Tamil Nadu]]ju, je Divja prabandha enakovredna vedam, zato je besedilo znano tudi kot Dravida veda. V mnogih templjih, na primer v Srirangamu, je prepevanje Divja prabandhe del vsakodnevnih obredov. Med 4,000 verzi še posebej izstopa 1,000+ verzov, ki so poznani kot Thiru Vaajmozhi; njihov avtor je Nammalvar (Kaaril Maaran Sadagopan) iz Thiruk Kurugoorja.
 
-->
 
== Tantre ==
{{glavni|tantreTantre}}
<!--
Tantre so mnogotera in raznovrstna besedila hindujskih in [[budizem|budističnih]] tradicij. Ukvarjajo se predvsem z ezoteričnimi temami. Avtorji besedil so pogosto neznani, saj pristaši tantrizma zagovarjajo božanski izvor tanter.<ref>Dhallapiccola, A. (2004). ''Dictionary of Hindu Lore and Legend.''</ref> Tantrična besedila nemalokrat opisujejo napredne tehnike in metode ter obrede, ti pa so zaviti v nekakšen kodni jezik, ki ga učencem tolmačijo njihovi ''[[guru]]ji'' ("duhovni učitelji").<ref>Feuerstein, G. (1998). ''Tantra: The Path of Ectasy.''</ref>
-->
 
== Drugi hinduistički spisi ==
<!--
Druga dobro znana sveta besedila hinduizma vključujejo spise šole bhakti joga (ljubeča predanost Bogu), kot so [[Tulsidas]]ove Ramčaritmane (epska pesnitev v slogu [[John Milton|Miltonovega]] ''Izgubljenega raja'', ki temelji na [[Ramajana|Ramajani]]), Džajadevova Gita Govinda (verska pesem, ki opeva božansko ljubezen med Krišno in Radho), Adi Šankarajevi komentarji in druga dela, Ramanudžačarjevih devet knjig (vključno z delom ''Sri Bhasja''), Madhvačarjevi komentarji in Devi Mahatmja (pripovedi o Devi, hindujski božanski materi v njenih mnogih oblikah).
-->
== NapomenePovezano ==
 
== V. također ==
* [[Sanskrtska književnost]]
* [[Popis sutri]]
* [[Akilattirattu Ammanai]]
* [[Hinduistički epovi]]
 
== Napomene ==
{{Reflist|2}}
 
== Eksterni linkovi ==