Razlike između izmjena na stranici "Meritokracija"

Obrisano 8.286 bajtova ,  prije 7 godina
m/м
Vraćene izmjene 188.230.250.110 (razgovor) na posljednju izmjenu korisnika Xqbot
m/м (Vraćene izmjene 188.230.250.110 (razgovor) na posljednju izmjenu korisnika Xqbot)
'''Meritokracija''' ili '''meritokratija''' je oblik [[oligarhija|oligarhijske]] vladavine u kojoj je vlast ograničena na osobe koje se od ostatka stanovništva razlikuju superiornim fizičkim ili mentalnim sposobnostima, odnosno zaslugama za državu, društvo ili organizaciju.
 
Gre za sistem vladanja, kjer ima posameznik možnost vladanja na podlagi svojih dosežkov in zmogljivosti, kot so inteligenca, izobrazba... Sposobnost posameznika je lahko merjena preko IQ in standardiziranih testov. Pri meritokraciji ne gre za sistem vladanja v praksi, prej gre tu za ideologijo. Žal je ideja zasnovana večinoma le ideološko, delno pa je uresničena ali je lahko uresničljiva v prihodnosti. Ideja meritokracije ne mora popolnoma zaživeti v praksi, saj sodobni politični sistem temelji na demokraciji. Demokracija danes, pa tudi ni več demokracija v pravem pomenu besede. Človek ne živi v pravi demokraciji, če ima možnost odločanja le preko volitev na vsakih 4 leta. Demokracija je ravno tako iluzija ter laž- ravno ta danes omogoča vzdrževanje bogatih neetičnih posameznikov na visokem položaju. Ljudje volijo med vedno istimi obrazi in vsi izmed teh so lahko skorumpirani. Ljudstvo niti nima možnosti izraziti neposrednih želja za spremembe, kot je to obveljalo le v antični Grčiji na agori (takratnem trgu). V vladi bi bili vladajoči hierarhično razporejeni glede na svoje sposobnosti katere variirajo od inteligence, morale do specifičnega posedovanja znanja.
 
Sam idejni koncept izhaja že iz del Konfucija in iz časa konfucijanske filozofije. Konfucij je predpostavljal, da v poučevanju ne bi smeli razlikovati med pripadnostjo določeni kasti ali družbenemu razredu, saj je cilj učenja iskati znanje ter postati boljša oseba. Trdil je tudi, da sam ni nikoli nič izumil, vendar to ni res, svetu je podaril mnogo novih idej in tudi ideje so izum. Konfucij je imel še stoletja kasneje med Evropejci ter Američani mnogo občudovalcev, med njimi je bil tudi Voltaire, kateri je bil navdušen nad idejo premestitve plemenite krvi (op. plemstvo, vladajoča elita) z plemenitostjo kreposti. Zavračal je torej podedovano močo vladanja, ki je podeljena nekaterim priviligiranim v družbi. Izraz Junzi (Gospodov otrok) je označeval podmladek, ki ni podedoval statusa po bogatem očetu temveč se je skozi čas izobraževal in kultiviral, da je postal 'gentleman' medtem, ko je ostal razvajeni sin kralja še vedno v svoji osnovi le 'mali človek'.
Michael Young (1915-2002) britanski sociolog je bil ta, ki je prvi skoval termin meritokracija leta 1958 v satirični knjigi The rise of meritocracy (vzpon meritokracije).. Young meritokracijo definira, kot sistem, kjer je sposobnost soglasna z inteligenco in trudom, ti ki to posedujejo so identificirani že v mladih letih. Gre za katerokoli sodbo o sposobnostih, ki jih človek poseduje, prednost meritokracije je tudi, da presega dimenzijo inteligence, izobrazbe z mentalnim ali psihičnimi talenti in delovno etiko.
Visoka izobrazba je po ideologiji mertiokracije eden najbolj nepopolnih sistemov, saj med drugim mnogim ljudem šolstvo danes ne omogoča vstopa (primer visokih šolnin v mnogih državah ter plačilo visokih šolnin za najboljše elitne fakultete kot so Cambridge, Oxford, Harvard, Yale, ki že v samem začetki izključijo ljudi, ki nimajo dobrega finančnega položaja). Previsoke šolnine lahko privedejo do nekakšne diskriminacije ljudi in delitev na revne in bogate, kjer si lahko neko šolo privoščijo le bogati. Takemu pojavu se reče elitizem v izobraževalnem sistemu. Elitne šole imajo v primerjavi z drugimi šolami veliko večje šolnine in marsikatera izmed teh šol slovi, kot zelo uspešna institucija, kjer ti je uspeh že z vpisom zagotovljen. Kot elitne šole naj omenim ''public schools'' v Angliji, kjer že na začetku šolanja vsem učencem zagotovijo ''room at the top''. Medtem ko v celotnem sistemu Finska pride najvišje, britanski sistem privatnih šol dosega enega najboljših rezultatov v posameznih kategorijah »centrov odličnosti«. Znana je angleška Westminster School in Harvard University v ZDA. Obe sta elitni, dragi šoli z dolgoletno tradicijo. Westminster neprekinjeno deluje že od 14. stoletja. Letno šolanje stane okrog 36.000 dolarjev in kakšna polovica dijakov nadaljuje študij na vodilnih britanskih univerzah (Oxford in Cambridge). V Bostonu, na drugi strani Atlantika, pa se Harvardski diplomanti že vidijo kot bodoči voditelji Amerike in sveta.
Elitne šole sprejemajo le otroke bogatih staršev ali pa le najsposobnejše. Mislim, da bi moralo biti elitnih šol čim manj in bi država morala njihovo pojavnost preprečevati. Z elitizmom se socialne razlike med ljudmi samo še stopnjujejo. Tudi meritokracija elitizem zavrača, saj mnogokrat najbolj talentirani mladi nimajo dostopa do dobrega šolanja, saj ga ne zmorejo financirati.
 
Esej The rise of meritocracy satirično prikazuje Veliko Britanjo pod vodstvom vlade, ki favorizira inteligenco in sposobnosti nad vsem drugim. Esej je pisan v prvi osebi z izmišljenim karakterjem, ki se nahaja v letu 2034 in pojmovno prepleta politiko skozi zgodovino pred in povojne Britanije z fantastičnimi dogodki prihodnosti od leta 1960 dalje. Esej je odziv na težnje vladajočih k poveličevanju inteligence. Karakter v sami zgodbi razlaga, kako napredku družbe ni zahvalna apatična masa ljudi, temveč je to vedno kreativna manjšina. Po drgi strani pa kritizira poveličevanje inteligence, ki preraste v aroganco katera se odraža v ireku: ' Vsakršna selekcija enega, je zavrnitev mnogih.'
Po historičnih podatkih prvi zametki administracije z idejo meritokracije izhajajo iz starodavne Kitajske. Sam koncept izvira vsaj iz časa 6 stol. pred Kristusom iz samih besed filozofa Konfucija: ''Ti ki poveljujejo, naj poveljujejo zato, ker so za to sposobni, ne pa zaradi podedovanega statusa.'' Dinastije Qin in Han so razvile meritokratski sistem. Ocena za sposobnost vladanja oz. opravljanja določene funkcije je bila določena z formalnim merjenjem sposobnosti. Ta sistem je dovoljeval vsem, ki so uspešno prestali test, da so lahko postali vladajoči. Prva Evropska država, ki je vpeljala meritokratski sistem v določene segmente politike je bilo Britansko kraljestvo. Le to so uvedli po želji menedžerjev družb, kateri so na podlagi testov želeli preprečiti korupcijo in favoritizem v vodenju podjetij. Ti so širili misel po Britaniji o meritokraciji z mislijo na družbeno dobro. Ta praksa je bila v poznem 19. stoletju potem uvedena v Britaniji, inspirirana pa iz strani kitajskega mandarin sistema. Kasneje Združene države Amerike v določenem segmentu posvojijo idejo meritokracije po Veliki Britaniji in predpostavljajo, da bi morali biti vsi vladajoči nagrajevani le na podlagi sposobnosti oz. dosežkov (kar onemogoča klientelizem).
Meritokracijo so mnogokrat opisovali, kot da je zelo socialno darvinistična. Socialni darvinizem je pojem, ki ga je uvedel biolog Charles Darwin in pomeni, da preživi najboljši v vrtsti, najmočnejši, najiteligentnejši ali najbolj prilagodljiv osebek. Model meritokracije ne sovpada z darvinizmom le z biološkega vidika, temveč se aplicira tudi na socialne institucije. Danes pa dobro vemo, da se darvinizem zelo dobro odraža predvsem v sami 'demokratični družbi'. Demokracija ne nudi veliko svobode odločanja ljudstvu temveč je leglo za razvoj finančnih elit. V ZDA npr; ne mora kandidirati za predsednika kdorkoli, če nima za seboj zelo močnega kapitala s katerim si bo financiral reklamno kampanijo. Tudi ne mora kandidirati za predsednika vlade kdo, ki ga veliki bančni koncerni ali korporacije ne želijo. Medtem ko v Veliki Britaniji ima večina vladnih ministrov, pomembnih funkcionarjev diplome ter doktorate elitne šole, kot je draga in za večino populacije izključujoča univerza Oxford. Gre za akademsko kvalifikacijo, katere si 'navaden' človek ne mora privoščiti. Naš sistem pa bi moral temeljiti na psihologiji, sociologiji in znanosti, NE pa na podlagi elitnih akademskih kvalifikacij.
SE je kdo kdaj vprašal zakaj je predsednik ZDA Barack Obama prejel Nobelovo nagrado za mir, še preden je leta 2009 postal predsednik ZDA? Mar je pred tem naredil kaj konkretnega na področju miru in blagostanja na svetu? Se je kdo vprašal zakaj ni prejel te nagrade npr; vojak Bradley Manning, ki je WikiLeaksu izdal videoposnetke neetičnega ubijanja civilistov s strani Ameriških vojakov?? Torej ob vsem tem nam je takoj lahko razumljivo to, da si elite prihodnost pišejo same. Vojak Bradlej je le vojak, ni priviligirana oseba, je le človek, ki ga je elita izkoristila in zavrgla. Se kdo vpraša kje se nahaja zdaj Bradley? Zaprt je že nekaj let, obtožen terorizma proti lastni državi. Vse te nepravičnosti želi meritokracija izničiti.
 
 
{{stub}}
83

izmjene