Boris Pahor
Boris Pahor (Trst, 1913. – 2022.) je slovenski pisac, poznat kao romanopisac, prozaik i esejist. Njegovi život i djelo su usko povezani uz povijest grada Trsta u 20. stoljeću. Pripada Slovenskoj zajednici u Italiji i od djetinjstva govori slovenski i talijanski.
| Boris Pahor | |
|---|---|
 | |
| Biografske informacije | |
| Rođenje | 23. 8. 1913. Trst, Austro-Ugarska |
| Smrt | 30. 5. 2022. (dob: 108) Trst, Italija |
| Obrazovanje | |
| Zanimanje | pisac |
Djela uredi
Romani uredi
- Mesto v zalivu (1955)
- Vila ob jezeru (1955)
- Nomadi brez oaze (1956)
- Onkraj pekla so ljudje (1958)
- Parnik trobi nji (1964)
- Nekropola (1967)
- Zatemnitev (1975)
- V labirintu (1984)
- V vodoravni legi (1997)
- Spopad s pomladjo (1998)
- Zibelka sveta (1999)
- Zgodba o reki, kripti in dvorljivem golobu (2003)
- Trg Oberdan (2006)
- Knjiga o Radi (2012)
Pripovetke uredi
- Moj tržaški naslov (1948)
- Kres v pristanu (1959)
- Na sipini (1960)
- Varno naročje (1974)
- Dihanje morja (2001)
Esejistika uredi
- Svobodna polemika (1952)
- Odisej ob jamboru (1969)
- Tržaški mozaik (1983)
- Srečko Kosovel (1993) (it)
- Ladja brez krmarja : narodna identiteta v italijanski književnosti od Danteja do Slataperja (1996)
- Pogled iz jamborovega koša (1998)
- Tržaški odzivi (2001)
- Letteratura slovena del Litorale: vademecum / Kosovel a Trieste e altri scritti (2004) (it)
- Trst in slovenski čas (2006)
Ostalo uredi
- Mali samouk (1963)
- Skarabej v srcu (1970)
- Edvard Kocbek : pričevalec našega časa (1975)[1]
- Ta ocean, strašno odprt (1989)
- Žlahtne transverzale (1991)
- Napoved nove plovbe (1992)
- Slovenska svatba (1995)
- V vodoravni legi (1997)
- Notranji odmevi (2003)
- Meni pojejo fantje, meni pojejo! (2004)
- Moje suhote in njihovi ljudje (2008)
- Sončna ura : Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961 – 1996) (2010)
- In mimo je šel spomin - Trenutni in ne prav trenutni zapisi (1936 – 2010) (2013)
Nagrade uredi
- 1992 – Prešernova nagrada za životno djelo (R. Slovenija)
- 1993 – dopisni član SAZUa (R. Slovenija)
- 2007 – Légion d'honneur (R. Francuska)
- 2007 – Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst (Austrija)
- 2009 – redovni član SAZUa[2] (R. Slovenija)
- 2010 – Nagrada E. Hemingway (Lignano Sabbiadoro, Italija)
- 2020 – Orden zasluga Talijanske Republike (R. Italija, 13. jula 2020.)
- 2020 – Častni znak svobode Republike Slovenije[3] (R. Slovenija, 13. jula 2020.)
Povezano uredi
Bilješke uredi
Izvori uredi
- ↑ Boris Pahor i Alojz Rebula (ur.), Edvard Kocbek: pričevalec našega časa, Trst, Zaliv, 1975.
- ↑ Stranica Akademije SAZU o Borisu Pahoru
- ↑ (sl) » Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za življenjski opus, nepopustljivo prizadevanje v prid svobodne Evrope in zoper nacifašizem ter za dobrobit zamejskih Slovencev. «
Bibliografija uredi
- Tatjana Rojc, Tako sem živel : stoletje Borisa Pahorja, Ljubljana, Cankarjeva, 2013.
- Drago Jančar, Das eigene Gesicht: über Boris Pahor und die slowenische Frage Europas, u časopisu Literatur und Kritik, br. 417/418 (2007).
- Marija Pirjevec, Vera Ban Tuta (ur.), Pahorjev zbornik, Trieste, Narodna in študijska knjižnica, 1993.